tekoči letnik
IRT3000 106/2020
Ah, ta krivulja učenja
Posameznik se z izrazom krivulja učenja najpogosteje prvič sreča v srednji šoli. A v življenju ga ta spremlja ves čas, od nas samih pa je odvisno, kakšne oblike bo. Krivuljo učenja, ki jo na abscisni osi opredeljuje količina učenja, na ordinatni osi pa učni učinek, je moč enostavno preslikati v naš delovni ali zasebni vsakdan.
IRT3000 105/2020
Ali so naši možgani na avtopilotu?
Pogosto opazujem svet okoli sebe, tako mlajše, starejše kot tudi svoje vrstnike. In se kar zmrazim ob misli, kako dojemamo svet okoli sebe in vedno bolj zremo v takšne in drugačne zaslone.
IRT3000 103-104/2020
Vrnitev v leto 2009?
Še pomnite, kako ste poslovali leta 2009? Naj spomnim, bilo je leto po finančno- -gospodarski krizi in verjetno najbližji približek tega, kar nas čaka v prihodnjih mesecih. Evropska unija je objavila gospodarsko napoved za evro območje za poletje 2020. Ključno vprašanje se glasi: kako hitro se bo evropsko gospodarstvo pobralo? Seveda nas vse zanima, kaj nas pravzaprav čaka. Če gre soditi po mnenju ljudi, ki področje gospodarstva poznajo bolje od večine, potem Evropo čakata globoka, a ne za vse gospodarske panoge enaka recesija ter počasno in nejasno okrevanje.
IRT3000 102/2020
(Z)mešani
Tako nekako bi lahko opisali trenutne občutke in napovedi proizvodnih podjetij. Optimizem v industriji je v prvi polovici letošnjega leta upadel (vsaj) za tretjino. Negotovost, ki se je naselila v glave ljudi in posledično gospodarstva po vsem svetu, že kaže zobe. Strah je lahko dober in zdrav, lahko pa je tudi škodljiv, saj nas drži v krču in nam preprečuje doseganje ciljev ali uresničevanje polnega potenciala.
IRT3000 101/2020
Nova normalnost, drugič
Besedna zveza nova normalnost (angl. new normal) se očitno vrača. Priznam, kar malce sem pozabil nanjo, saj je vendarle minilo že ducat let, odkar sem jo prvič zasledil. Novinarji, ekonomisti, finančniki, politiki in drugi so jo začeli uporabljati med leti 2007 in 2008, torej v času takratne finančne krize, ki ji je sledila globalna recesija. Nato je prišel bikovski trend na borzah, tečaji so (z) rasli, prihodki podjetij tudi in na krizo s(m)o vsi praktično pozabili. Zdaj je nazaj, z njo pa tudi izraz nova normalnost. Kaj ta pravzaprav sporoča?
IRT3000 100/2020
Poslovni svet na kolenih
Ko sem prejšnji mesec pisal o koronavirusu, si niti predstavljal nisem, da bo svet vzel za talca. Ne le, da je pred njim pokleknilo zdravstvo, pokleknilo je tudi gospodarstvo in z njim cel planet.
IRT3000 99/2020
Bodo namesto nas res delali roboti?
Velikokrat od najrazličnejših ljudi prejmem vprašanje, kam gre ta svet? Odgovor ni enostaven, niti ni en sam. Daleč od tega, da bi bil sam vizionar in daljnoviden, tudi s »šlogaricami« se ne morem primerjati. Lahko le laično, a logično razmišljam, kaj nas čaka za naslednjim vogalom, v prihodnjih letih. In to ne le v industriji, temveč širše. Industrija je lahko pogosto dobra slika tega, kar nas čaka na drugih področjih. V industriji je namreč prostora za napake malo, skoraj nič, stvari morajo delovati, sicer kaj hitro ostaneš brez posla
IRT3000 98/2020
Je koronavirus dober posel?
Da in ne. Če vprašate Kitajce, gre ne le za zdravstveno, temveč tudi gospodarsko katastrofo. A celo tisti, ki na glas ali potihoma računajo, da bodo na račun kitajske smole zaslužili več, verjetno niso gledali prav dolgoročno. Neto učinek pandemij je praktično vedno negativen.
IRT3000 97/2020
Na industriji svet stoji
Tišina v proizvodnji še nikoli ni bila dober znak. Čeprav vlada na marsikaterem področju v prvem tednu leta še zatišje, to vsekakor ne drži za industrijo. V industriji morajo stroji delovati čim bolje in biti čim bolj zasedeni. Sicer je kriza. Dobesedno. Ne le za posameznega obrtnika ali podjetje, temveč kar za državo.